Miki

peripetije, vragolije, miti in legende...

Moderator: Babyjazz

Miki

OdgovorNapisal/-a Stanka Novak » To Okt 13, 2009 5:51 pm

Miki je prišla sredi junija, stara kakšne dobre tri tedne, sredi noči. Najprej sem jo slišala na terasi mijavkati, nakar se je skrila v avto pod pokrov motorja. Komaj sem jo potegnila ven. Bila je velika kot moja dlan, polna klopov, več kot 10 sem ji jih odstranila. Blazinice na tačkah so bile čisto obribane od hoje po kamenju. Ampak imela je pa apetit, fant, kako je jedla in pila. Poznala je pa že tudi mačje stranišče. Seveda sem, ne vem zakaj, mislila, da je mucek, pa je dobila ime Miki. Na prvem pregledu je veterinarka pač povedala, da je Miki Mika. No je pa ostala Miki, ker na to ime sliši.
Miki je bila odvržen muc. Kako vem? Ker sva s hčerko še dva dni iskali ostala dva malčka, ki sva ju slišali mijavkati. Žal ju nisva našli, ker živimo precej na samem in dokaj nedostopnem terenu. Miki je bila močnejša in je našla pot do hiše, druga revčka pa smrt v skalovju, od lakote, utrujenosti... Žalostno, kaj ne?! Mimogrede naj še povem, da sem dva tedna preden je prišla Miki, našla kakšnih sedem let, po zobovju sodeč, starega mucka, črnobelega, ki mi je umrl na rokah. Prav tako odvržen, ves shiran, poln klopov, ni mogel več jesti, ne piti, pogledal me je še v oči in izdihnil. Pokopala sem ga pod slivo, v senco, na blazini, z rdečim nageljnom med tačkami.
Očitno je to neka nova "moda" med ljudmi. Ko se mačka naveličaš, ali dobiš nezaželjen mačji naraščaj, ga enostavno odpelješ na samotno mesto, kak kilometer ali dva do najbližje hiše, potem pa mucek bog ti pomagaj. Kaj je s temi ljudmi danes? So to sploh ljudje?
No in Miki zdaj kraljuje na našem ranču. Ni mi žal, da smo jo obdržali. Zdaj hodiva vsak mesec na cepljenja, novembra sterilizacija. V glavnem je zdrava, navihana, pravi mali peklenšček. Skoraj bi pozabila omeniti, da sem zaradi nje tudi padla z lestve, tako da se s povito nogo doma smilim sama sebi in umiram od dolgegačasa, zato je tudi nastal ta zapis.
Slike pa sledijo, ko pride hčerka iz faksa za vikend, ker ona to obvlada.
Stanka Novak
 
Prispevkov: 4
Pridružen: To Okt 13, 2009 4:20 pm

OdgovorNapisal/-a I_love_u » To Okt 13, 2009 6:19 pm

Tudi meni ni jasno kako so ljudje lahko tako brezsrčni...da kar tako prepustijo samo sebi tisto majhno nebogljeno mehko kepico ali pa da jo vidijo nekje zapuščeno in grejo kar mimo...
Uporabniški avatar
I_love_u
 
Prispevkov: 125
Pridružen: So Feb 14, 2009 5:27 pm

OdgovorNapisal/-a Babyjazz » To Okt 13, 2009 8:57 pm

Kako lepo da ste jo vzeli in poskrbelai za ubogo mačjo dušo. :) Srečka!
Slika
Uporabniški avatar
Babyjazz
 
Prispevkov: 2536
Pridružen: Sr Apr 12, 2006 10:28 pm

OdgovorNapisal/-a Tinchka » Sr Okt 14, 2009 2:24 pm

Bravo, da ste pomagali mucici in da tako lepo skrbite zanjo. Dejte še kakšno slikco pokazat :)

Samo dvomim, da je bila Miki stara tri tedne, ko ste jo našli. Ker pri treh tednih muce ponavadi še ne hodijo in ne jejo in lulajo in kakajo same. Ma, sej ni važno, važno, da je našla dom.

Stanka, ste pa že drugi primer padca z lestve zaradi mačke, hehe. Moja prijateljica si je zlomila roko, ko je lovila mačkico :roll:
Slika
Uporabniški avatar
Tinchka
 
Prispevkov: 1493
Pridružen: Sr Feb 27, 2008 11:31 pm
Kraj: ŠpG/LJ

OdgovorNapisal/-a Stanka Novak » Pe Okt 16, 2009 8:06 am

Takrat, ko je prišla Miki, sva imela še Piča, mačkona starega 13 let z levkozo. Bil je krasen muc, pravi tiger in borec. Od pomladi letos pa je revež že precej bolehal, niso več pomagali nobeni antibiotiki in konec junija so mu ohromele zadnje tačke. Na slikanju se je pokazalo, da je imel kar nekaj tumorjev ob hrbtenici, ki se nekateri niti niso dali odstraniti. Po temeljitem pogovoru z zdravnikom smo se odločili, da ga iz narkoze ne zbudimo več. Glede na to, da nisem več tako grozno mlada in da sem v življenju morala sprejeti kar nekaj resnih odločitev, je bila ta ena od težjih. Odločati o življenju ali smrti nekega živega bitja, ni prijetno. Razum in srce tukaj ne gresta z roko v roki. Težko je realno razmišljati, kadar imaš nekoga rad in si nanj navezan. Vsak dan, ko sem se pripeljala iz službe, je Pič počasi in lenobno, kot se za tigra spodobi, prišel do garažnih vrat, nekaj v smislu mijav zamomljal in potem sva počasi in lenobno šla v hišo. Zvečer se je lepo namestil na moji odeji in spal do jutra. Jutro se je zanj začelo ob petih. Sedel je na blazini in bolščal vame, dokler nisem odprla oči. Če sem se delala, da še spim, se je primaknil k obrazu, ampak samo tako blizu, da so me brki požgečkali po licu.
Še kar nekaj časa po tistem, ko je odšel, sem pogledovala proti garažnim vratom, ko sem se pripeljala domov, z upanjem, da bo tam. Miki nima takih navad. Ona čaka za vogalom hiše in ko pridem iza vogala, se obesi na mojo nogo in se pusti nesti do vrat. Prask ne bom omenjala, sem taka kot da bi padla v robide. Ali pa se skrije pod streho in se cmeri, pridi pome. No zdaj mi ni treba več lazit gor. Po mojem padcu z lojtre zna neverjetno hitro sama priti dol. Ponoči spi na odeji, ob petih zjutraj me ugrizne v nos, alo stara vstani, gremo jest. Računam na to, da je mladost norost in da se bo malo umirila, ko zraste.
Še to moram povedati. S Pičem ni prišla v stik, ker imamo del hiše ločen in je bila ves čas tam. Po njegovem odhodu, pa smo vse 2x temeljito razkužili. Prvič takoj, nato še po enem tednu enkrat in šele potem se je Miki tudi lahko začela prosto gibati.
Ta mesec ima še cepljenje in testiranje. Bomo videli. Upam, da je zdrava, da ni prinesla s seboj kaj že iz legla. Veste, življenje z bolnim mačkom je kar naporno. Zadnji dve leti je bil Pič kar nekajkrat na leto pri zdravniku, antibiotiki, injekcije, pa razna mazila za očke, pa kapljice proti bolečinam, slikanje, pa ko gledaš živalco, ko ga boli in to stoično prenaša. Stroškov ne bom omenjala. Se mi pa zdi, da veterinarji presneto dobro služijo na naš račun. In nič me bolj na svetu ne vrže s tira, ko rečejo, bomo poskusili to in to. Moja živalca ni "poskusni zajec".
Piča sva imela pri različnih ambulantah in z gotovostjo lahko rečem, da so si vse dokaj podobne. Si naročen na cepljenje ob uri, pa čakaš skoraj celo uro. Halo! Vsi cucki imajo prednost. Nič nimam proti psom, ampak pes je prost, muc pa zaprt v transporterju. Potem pa sem začela na glas nergati, da bom Miki izpustila, naj malo leta po čakalnici in o mučenju živali in podobne fore. Madonca smo bili hitro na vrsti! Pa še to moram reči, da se nekaterim vidi že na ksihtu, da nimajo preveč radi mačk. Na prvem cepljenju je že bilo tako. Vlačla je Miki sem in tja po mizi, potem pa še vpraša, zakaj ima tako polomljene brke. Pač divja sem in tja in je strašno radovedna, se zaleti in brk odleti. No in je preverila, če dobro sliši. Maha z roko sem in tja, hja tisti, ki imate malega mucka dobro veste, da je to kot magnet zanj. Skoči in grize in ji je naredila dolgo krvavo prasko. Moj dan je bil popoln. :D Res pa je tudi, da ne smem več zraven. Pravi moj, da sem tečna :roll:
Stanka Novak
 
Prispevkov: 4
Pridružen: To Okt 13, 2009 4:20 pm

OdgovorNapisal/-a Tinchka » Pe Okt 16, 2009 2:49 pm

Žal mi je za Piča :( Je pa vseeno dočakal kar ugledno starost, sploh za mucka z levkozo. Verjamem, da je težko, ko se moraš posloviti, ampak včasih je tako sploh za mucka boljše, kot pa da se muči. Naredili ste vse kar ste lahko. Zdaj pa uživajte z Miki. Sigurno jo bo divjanje z leti malo minilo, je pa tudi ta igrivost in navihanost lahko ljubka lastnost.

Žal res veliko veterinarjev gleda bolj na zaslužek kot na zdravlje in dobro počutje živali, in res imajo nekateri mačke za manj vredne. Moj veterinar je na srečo dosti bolj mačji človek, ima pa tudi zelo veliko znanja, tako da sem pri njemu redna stranka, posledično pa mi kdaj tudi kak popust da. Pomembno je izbrati dobrega veterinarja, dobro je vprašati tudi za mnenja in priporočila.
Slika
Uporabniški avatar
Tinchka
 
Prispevkov: 1493
Pridružen: Sr Feb 27, 2008 11:31 pm
Kraj: ŠpG/LJ


Vrni se na Zgodbe naših muck

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron